»Louise Glück je ameriška Svetlana Makarovič, mogočen pesniški glas, ki ga je nemogoče preslišati.«
»Ta mali knjižni čudež je hkrati žalosten in smešen ter prežet z občutkom stoičnega čudenja ... podoben ni ničemur, kar je Louise Glück napisala doslej, hkrati pa je neizogiben in transcendenten.«
»Glas Glückove je iskren in brezkompromisen ter išče univerzalne zgodbe, pri čemer navdih išče v mitih in klasičnih motivih, ki so prisotni v večini njenih del.«
»Imamo Slovenci definitivno dovolj dobro književnost, da bi se lahko potrdila tudi s to nagrado, a cinični glasovi pravijo, da nam morda manjka nekaj več prevodov izrazitejših avtorjev v švedščino.«
»V Jančarja pa še lahko polagamo upe, rekel bom skupne upe, ker bi Nobelova nagrada prinesla več pozornosti tudi za druge slovenske avtorje in bistveno utrdila položaj slovenske književnosti v svetu. Jančar je hkrati še vedno v odlični literarni formi. Nagrade, ki jih zadnje čase dobiva v domovini in po svetu, to dokazujejo.«
»Morda je to malce črnogledo, a za Pahorja se mi zdi, da je bila njegova priložnost zamujena s tem, ko je leta 2002 zmagal Imre Kertesz s podobno temo, kot jo opisuje roman Nekropola (1967). S tem je bila ta politična dimenzija izigrana.«
»Bila sem prepričana, da se je še posebej Blake nekako zavedal tega dogodka. Razumela sem, da je mrtev, vendar sem čutila, da je še zmeraj živ, saj sem slišala glas, ki me je nagovarjal, sicer prikrito, a bil je njegov glas.«
»Tisti, ki pišemo knjige, želimo najbrž doseči mnoge. Toda nekateri pesniki niso deležni tega, da bi jih dosegli v prostorskem smislu, kot je napolnjen avditorij.«
»Verjamem, da se je Švedska akademija pri podelitvi te nagrade odločila za počastitev intimnega, zasebnega glasu, ki ga lahko javno podajanje včasih povišuje ali širi, vendar ga nikoli ne nadomesti.«